»Konec iger. Konec bomb. Konec hoje. Konec zabave. Konec plavanja. 67. To je 17 let čez 50. 17 več, kot sem jih kdaj hotel ali potrebaval. Dolgčas. Ves čas sem pasji. Ni zabavno – za nikogar. 67. Postajaš pohlepen. Obnašaj se svoji visoki starosti primerno. Sprosti se – Tole ne bo bolelo.«

»Izgubil sem 17 let življenja kot nedolžen.«

»Pretresen sem spoznal, da je še huje: s premlevanjem Karlovega konca je njegova smrt postajala prisotna, na ta način sem jo v sedanjosti oživljal, česar nikoli nisem hotel.«

»V teh krajih občudujem preprostost: kadar sem prišel sem, so me prebivalci Cianciane objemali in me posedli k sebi za mizo, čeprav nisem znal italijansko. Najbolj pa mi je všeč, da lahko od tu ponoči vidim zvezde – tega v Manchestru ni.«

»Kot predsednik sem na koncu sam odgovoren za napake, ki so privedle do tega tragičnega dogodka.«

»Delam že od 17. leta, zdaj pa mi sporočajo, da ne bom dobila pokojnine do 67. leta. Bom sploh zdržala do takrat?«

»Če bi odšel na tej točki, bi se počutil kot prvak.«

»S tem, da bomo pripeljali zunanje agente z novo perspektivo, bi radi zagotovili dokončen in transparenten pregled, ki bo pomiril tako pokojnikovo družino kot tudi javnost.«

»S tem, da bomo pripeljali zunanje agente z novo perspektivo, bi radi zagotovili dokončen in transparenten pregled, ki bo pomiril tako pokojnikovo družino kot tudi javnost.«